Češka republika doživlja novo obdobje uporabljanja alternativnih metod za reševanje sporov, na primer z mediacijo in arbitražo. Oziraje se na poprečno trajanje sodne obravnave v dolžini šestnajst mesecev je razumljivo, da se omenjeni hitri načini reševanja sporov kažejo kot obetavni. Imajo celo vrsto prednosti, pa seveda tudi določene slabosti, predvsem takrat, kadar se ne realizirajo pravilno. Od vsake države se pričakuje, da bo zagotovila, da ne bo nihče prisiljen, da bi se moral poslužiti omenjenih metod, v kolikor si tega ne bi želel. V sporih, kjer sta udeleženi neenakovredni nasprotni stranki, je tveganje pritiska in subjektivne neprostovoljnosti relativno visoko. Država bi morala zagotoviti, da ne bo kratena pravica šibkejše stranke do pravičnega postopka (in/oziroma kratene njene druge pravice, zajamčene z ustavo). Zato bi morala biti arbitraža za neenakovredne odnose načelno prepovedana.
Mgr. Jana Koláčková, Ph.D., je študentka na Pravni fakulteti Masarykove univerze, katedri za ustavno pravo in politologijo, asistentka na Najvišjem upravnem sodišču; bivša namestnica ministra za človekove pravice in nacionalne manjšine ter direktorica sekcije za človekove pravice pri Uradu vlade ČR.
JUDr. in sodnik okrajnega sodišča »Okresní soud v Chebu«, v tem trenutku je prerazporejen na Najvišje sodišče Češke republike. Je avtor komentarja k Evropskemu mednarodnemu civilnemu procesnemu pravu in Drápal, Bureš in kol.: Občanski sodni red. Komentar.
